Pomlad kar kliče po daljših sprehodih z vašim psom – gozdovi ozelenijo, travniki zacvetijo, sonce je toplejše in tudi plohe so bolj prijazne. Psi, ki so pozimi morda dobili malo manj gibanja ali pa so bili sprehodi zaradi nizkih temperatur in nepredvidljivega vremena krajši, tako že komaj čakajo, da se zdivjajo, vohajo po naravi in morda spoznajo kakšnega novega prijatelja. Nekateri psi so pač takšni, da bi se spoprijateljili tudi s kamnom! Vendar pa niso čisto vse živali psom tako naklonjene kot oni njim – še več, nekatere so lahko zanje celo strupene ali nevarne, zato je pomembno, da jih prepoznamo in preprečimo stik z njimi.
Pinijev sprevodni prelec
Ne veste, o čem govorimo? Nič čudnega, saj gre za vrsto živali, ki se je pri nas pojavila šele v zadnjih letih, izkazalo pa se je, da je lahko za pse zelo strupena. Sprevodni prelec je namreč gosenica, ki se pojavlja predvsem v hrastovih in borovih gozdovih na Primorskem, aktivna pa je vse od marca do junija, kose zabubi in postane metulj.
Zaradi strupenih dlačic pa so te gosenice zelo nevarne tako za ljudi kot za pse. Na sprehodih zato posebej pazite na svoje kosmatince, saj lahko stik s to gosenico pri psih vodi tudi v zadušitev zaradi otekline jezika.
Močerad
Čeprav močerade žal največkrat vidimo povožene na cesti, jih takoj prepoznamo vsi, saj je značilne črne barve s kričečimi živo rumenimi lisami. V Sloveniji živi navadni močerad (Salamandra salamandra), ki spada med dvoživke in tako najbolj uživa v vlažnem vremenu, zato jih je največ jeseni in spomladi. Takrat moramo biti med sprehodi po gozdnih ali poraščenih območjih še posebej pozorni, saj so močeradi za pse strupeni. Iz žlez namreč izločajo strup samandarin, ki človeku ni nevaren, pri psih pa lahko povzroči nemir, hipertenzijo, oteženo dihanje, slinjenje, mišične krče ali celo paralizo. Do zastrupitve lahko pride prek stika s kožo (smrčkom) ali zaužitja, zato bodimo pozorni, da ob pogledu na močerada psa hitro odstranimo iz njegove bližine. Ob stiku z močeradom prizadeto mesto takoj spiramo z vodo in poiščemo veterinarsko pomoč.
Klopi
Klopi so verjetno ena izmed največjih neprijetnosti pomladi. Težko je uživati na sprehodu, če vemo, da mu bo sledil neizogiben pregled telesa in po možnosti puljenje klopov. Kaj šele, če klopa zgrešimo in se okužimo z boreliozo ali klopnim meningoencefalitisom – ti bolezni sta lahko za ljudi smrtno nevarni in pomembno je, da se pred klopi zaščitimo in jih odstranimo s sebe. Pri psih je situacija zelo podobna, le da se oni ne morejo sami pregledati in odstraniti klopov, pregledovanje pa je zaradi njihove dlake oteženo tudi ljudem. Psi se lahko okužijo z boreliozo, anaplazmozo in babeziozo, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, zato je pregled kože in uporaba zaščitnih sredstev kot so ampule ali ovratnice proti klopom ključne za ohranjanje zdravja vaše živali.
Bolhe
Če ste kdaj imeli uši, se boste strinjali, da ne okužba ne proces odstranjevanja nista najprijetnejša. Psi imajo podobno situacijo z bolhami – majhnimi živalicami z močnimi skakalnimi nogami in sposobnostjo sesanja krvi, ki se zadržuje v dlakah in povzroča močno srbečico. Na psu lahko opazimo bolšje iztrebke in jajčeca, problematične pa so, ker se jih je težko znebiti in ker lahko pri nekaterih psih povzročajo alergijsko reakcijo ter prenašajo trakuljo Dipylidium caninum. Ker se zelo hitro razmnožujejo, jih lahko pes prenese tudi na druge živali in ljudi, zato je pomembno, da poskušamo bolhe preprečiti s preventivo: različnimi spreji, kožnimi nanosi in tabletami.